• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

notóren -rna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko notoričen: notoren izdajalec / notorne resnice
♦ jur. notorna dejstva splošno znana dejstva, ki jih ni treba dokazovati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek