nováčenje -a (á) glagolnik od novačiti:

  1. a) sodelovati pri novačenju / novačenje za tujsko legijo
  2. b) prepovedati novačenje za tovarne v Nemčiji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek