novíca-e ž (ī) 

  1. 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah
  2. 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek