• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

novíčar -ja m (ȋ) 

  1. 1. sodelavec lista Kmetijske in rokodelske novice: Stritarjeva polemika z novičarji
  2. 2. star. posredovalec novic: bil je za novičarja vsej okolici // zastar. sel, kurir: poslali so novičarja
    ●     knjiž. bil je novičar pri večernem listu novinar, časnikar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek