novína -e ž (í) 

  1. 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino
  2. 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino // prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine
  3. 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode
  4. 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi
  5. 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek