novóst -i ž (ọ̑) 

  1. 1. kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi: predpis je bil novost; odklanjati, uvajati novosti; pomembna novost; stilna, tehnična novost; novosti v proizvodnji / glasbene, knjižne, modne novosti
  2. 2. lastnost, značilnost novega: novost metode
  3. 3. zastar. novica, vest: izvedel je zanimivo novost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek