1. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:bila sta različne nravi / v njej se je prebujala ženska nrav; človek mirne, preračunljive nravi / ekspr. ona je lahke nravi / po svoji nravi je veseljak
2. morala, etika:nrav in pravo sta nepogrešljivi opori družbenega življenja ● knjiž. v romanu je prikazal čiste nravi Slovanov in pokvarjenost Bizantincev značaje; knjiž. vse bolj je spoznaval nrav malomestnega življenja posebnosti, značilnosti
Dostopnost