• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

nráven -vna -o prid. (á ā) knjiž. moralen:

  1. a) z nravnega stališča je to sprejemljivo / nravno ravnanje, življenje / nravni nauk
  2. b) nravni propad, razkroj; držati se nravnih načel / ima izostren nravni čut / nravna neoporečnost / ta ženska je bila visoko nravna

nrávno prisl.: živeti nravno; nravno zrel človek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek