1. star. splošen:pesem je doživela občno pohvalo; vzbujala je občno pozornost / občni znaki pojava
2. v zvezi občni zborsestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut:udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni občni zbor; ustanovni občni zbor društva ♦ lingv. občno ime ime vrste, skupine predmetov; mat. občno število število, ki se piše s črko