• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

óbčost -i ž (ọ̄) 

  1. 1. knjiž., redko splošnost: občost veselja / naloga, ki mu jo je naložila občost skupnost, družba
  2. 2. filoz. kar se nanaša na bistvene skupne znake pri vseh primerkih: prehajati preko posebnosti v občost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek