• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

občudoválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki koga občuduje: pevec in njegove občudovalke / opazoval je občudovalke razstavljenih slik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek