1. ugodno ali neugodno duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja:navdaja ga slovesno občutje; občutje tujosti; upirati se občutju, ki ga budi umetnina ♦psih. življenjsko občutje duševno stanje, kot ga označuje trajnejši čustveni odnos do življenja // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini:otožno občutje pesmi / imeti pri slikanju smisel za občutje
2. knjiž. občutek:občutje bolečine / ni mogoče popisati občutij tistih trenutkov; doživljanje elementarnih človeških občutij; občutje zadrege
3. knjiž. razpoloženje, ozračje:po nekaj kozarcih je zavladalo prav prijetno občutje / epično občutje tistih dni / ustvarjanje scenskega občutja
Dostopnost