obdávčenje -a (ȃ) glagolnik od obdavčiti: odtegniti se obdavčenju; obdavčenje gostinske dejavnosti, osebnih dohodkov
 
ekon. linearno ali proporcionalno obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; pavšalno obdavčenje pri katerem se znesek ne spreminja glede na velikost davčne osnove; obdavčenje po katastru na osnovi katastrskega dohodka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek