• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obdávčiti -im dov. (á ȃ) določiti, predpisati davek, davščino: obdavčiti blago, dohodke, zemljišče / obdavčiti kmete, obrtnike

obdávčen -a -o: obdavčeni dohodki, predmeti; obdavčene osebe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek