1. nameščati kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi:obešati lestence; previdno obešati sliko / obešati perilo na sonce, plašče v garderobo; pren. vse upanje je obešal na eno samo možnost // usmrčevati tako, da si kdo z lastno težo zategne zanko okoli vratu:obešati in streljati talce
2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj:obešali so mu najtežja dela // pripisovati, prisojati:niti z besedo se ni dotaknil tega, kar so mu obešali; obešali so mu razne pustolovščine
3. ekspr. govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neresničnega, izmišljenega:le kdo vam obeša te zgodbe
4. nar. povešati, nagibati:sončnica ponoči obeša cvet; grmi se obešajo čez rob jezera ● ekspr. obešati komu kaj na nos, na ušesa pripovedovati mu, kar se ne bi smelo; ekspr. obešati kaj na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati
obéšati se
1. oprijemati se navadno z rokami tako, da se noge ne dotikajo tal:otroci so se obešali na avtomobil in zgodila se je nesreča; obešati se okrog vratu; pri zvonjenju se je z vso težo obešal na vrv
2. slabš., z dajalnikom pridruževati se:obeša se družbam v gostilni; vsiljivo se jim obeša // iskati pomoč, zavetje:nič ni hotel od nas, ni se hotel obešati na nas; bolje, da se ne obeša nanj
3. ekspr., s prislovnim določilom biti, zadrževati se:kar naprej se obeša okrog naše hiše; obešati se po gostilnah ● ekspr. dim se je dvigal pod strop in se obešal na trame legal, sedal; slabš. začela se je obešati na fante, na moške začela se je družiti z njimi; začela si je zelo, vsiljivo prizadevati za njihovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. obešati se na okna sklanjati se, nagibati se čeznje; ekspr. obešati se komu na pete slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; ekspr. obešati se komu na vrat nadležno iskati pomoč, zavetje pri kom
Dostopnost