obešenják -a (áekspr. 

  1. 1. obešenec: ni mogel pozabiti na obešenjaka
  2. 2. lahkomiseln, neresen človek: nekakšni obešenjaki so mu pripravljali podoknico; ljudje tam so pravi obešenjaki
  3. 3. ničvreden, malovreden človek: hotel je poloviti obešenjake, ki so se klatili po deželi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek