obéšenje -a (ẹ̑) glagolnik od obesiti: nepravilno obešenje luči / samomor z obešenjem
♦ 
avt. avtomobil ima posamično obešenje koles njegova kolesa imajo posamične obese



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek