• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obglávljenje -a s (ȃ) glagolnik od obglaviti: obglavljenje uskoškega poglavarja
♦ jur., v nekaterih deželah obsoditi na smrtno kazen z obglavljenjem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek