• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obiráč -a m (á) 

  1. 1. obiralec: obirači hmelja, sadja, tobaka / nar. obirači s polnimi košarami grozdja trgači
  2. 2. priprava za obiranje sadja: z obiračem je segel do najvišjih vej



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek