obistíniti -im dov. (í ȋzastar. 

  1. 1. uresničiti, izpolniti: obistinil je vse, kar je nameraval; načrt se je obistinil; njegove želje so se obistinile / društvo se ni obistinilo se ni ustanovilo, ni zaživelo
  2. 2. dokazati, potrditi: obistiniti svojo zvestobo; njegova trditev se je obistinila

obistínjen -a -o: možnost je obistinjena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek