objáhati -am tudi -jášem dov. (ā) 

  1. 1. z jahanjem priti okrog česa: da bi si dobro ogledala položaj, je izvidnica previdno objahala trdnjavo // z jahanjem priti od enega konca do drugega: pred odhodom je komandant objahal vrsto konjenikov
  2. 2. z jahanjem se izogniti: v loku so objahali mesto
  3. 3. z jahanjem prepotovati: objahali so vso deželo, vendar tujih vojakov niso našli



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek