1. (večkrat) imeti roke položene okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva:mati ga je objemala in poljubljala; dolgo jo je objemal; objemal ga je kot brata; vsi so se objemali / objemal jo je okrog pasu, vratu; pren., ekspr. iztegovala je roke predse in objemala temo // imeti roke položene okrog česa:stal je vzravnano in objemal steber; ves čas si je objemala kolena
2. ekspr. biti, nahajati se okrog česa; obdajati:kozolci in skedenj objemajo dvorišče; čudovit vrt objema stavbo / gosta megla nas je objemala / večerna zarja objema hribovje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik:objemal ga je čuden občutek; sen, spanec jih objema / mehki spomini jo objemajo / prijetna toplota ji objema telo ● ekspr. ogenj objema celo poslopje celo poslopje gori; ekspr. vztrajno je objemal kozarec držal; pil; ekspr. z očmi je objemal vso dolino gledal, ogledoval
objemajóč -a -e:objemajoč se okrog ramen, so stali v krogu; objemajoče roke
Dostopnost