oblačíti se -ím se nedov. (ī ínav. 3. os. 

  1. 1. postajati oblačen: nebo se oblači; brezoseb.: oblači se; na zahodu se že oblači
  2. 2. ekspr. postajati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: obraz se mu vse bolj oblači; dvom mu oblači čelo
    ● 
    ekspr. tu vedri in oblači on tu odloča, ima oblast on



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek