obléči obléčem dov., obléci oblécite in oblecíte; oblékel oblékla (ẹ́)
1. narediti, da ima kdo na telesu oblačilo, dodatke:mati je že oblekla otroka; obleči haljo, krilo, majico; hitro se obleči; obleči si hlače / športno, zimsko se obleči; obleči se za potovanje; za pusta se je oblekel v dimnikarja / redko obleči rokavice natakniti, škornje obuti
2. ekspr. oskrbeti z obleko, oblačili:stric ga je vsako leto oblekel; prodali so prašiča, da bi se oblekli
3. ekspr. obložiti, obdati:obleči stene s tapetami / obleči sedeže v usnje ● knjiž. reka je oblekla zimski plašč je poledenela; publ. že desetkrat je oblekel dres državne reprezentance je nastopil kot član državne reprezentance; ekspr. obleči vojaško suknjo postati vojak; knjiž. to misel je težko obleči v besede izraziti z besedami; knjiž., ekspr. češnja se je oblekla v cvetje se je razcvetela
obléčen -a -o:sem že oblečen in obut; za zimo je oblečen; praznično, v črnino oblečena ●koruza je dobro oblečena, zima bo huda po ljudskem verovanju če imajo koruzni storži veliko krovnih listov, bo zima huda
Dostopnost