• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) star. 

  1. 1. neumen, nespameten: ne bodi obleden / obledne bajke
  2. 2. bled, bledikav: prijeten človek oblednega obraza



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek