obledéti -ím dov., oblédi tudi oblêdi (ẹ́ í) 

  1. 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago je že obledelo; slike so precej obledele / barva sčasoma obledi // star. prebledeti: ob tej novici je obledel; obledeti od jeze, strahu / obraz mu je obledel
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so obledele
  3. 3. knjiž. postati manj izrazit: hudo doživetje je nekoliko obledelo; spomin nanj je obledel

obledèl in obledél -éla -o: obledel napis; obledele zavese



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek