oblepéti -ím dov., tudi oblépi (ẹ́ í) knjiž., s prislovnim določilom ostati prilepljen, pritrjen: muha je oblepela na medu / ekspr. mož se je sunkovito pritisnil ob steno in na njej oblepel
● knjiž. oči vseh so oblepele na njem vsi so ga začeli nepremično gledati