oblésti -lézem dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. z lezenjem obiti: gosenica je oblezla list / otrok še ne hodi, obleze pa vso sobo
  2. 2. z lezenjem se izogniti: polž je oblezel oviro / napadalci so oblezli straže
  3. 3. ekspr. obhoditi, prehoditi: vse steze na tem hribu sem že oblezel; dosti sveta je že oblezel; oblezel je že vse vrhove tega pogorja / vse gostilne obleze, preden pride domov
    ● 
    ekspr. mesec obleze vse kote obsije drugega za drugim; knjiž. trnje je oblezlo breg rastoč ga pokrilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek