1. leteč priti okrog česa:ptica je nekajkrat obletela drevo / satelit v eni uri obleti zemljo
2. pog. hitro obiti:obletel sem vse ulice, pa ga nisem videl; v nekaj dneh sem obletel vse znance
3. leteč se izogniti:letalo je obletelo nevarno področje
4. leteč se premakniti od česa do česa:čebele obletijo veliko cvetov
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik:obletele so me druge misli; obletel me je strah / brezoseb. obletelo me je, da bi odšel ● obletela jo je rdečica oblila; ekspr. z očmi je obletel čakajoče na hitro pogledal drugega za drugim
obletéti se izgubiti liste, iglice:drevje se obleti, star. obleti / listje se jeseni obleti odpade; pren., knjiž. pesmi tega pesnika so se obletele // star. osuti se:rože so se obletele ● knjiž., ekspr. lepi časi so se hitro obleteli so hitro minili