• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

oblíčen -čna -o prid. (ī ȋ) 

  1. 1. zastar. ki ima določeno obliko: oblična skala / tujci so mu spremenili priimek v oblično spako oblikovno
  2. 2. jur. nanašajoč se na pravno predpisano obliko: oblična pogodba / oblični predpisi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek