• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obligatóričen -čna -o prid. (ọ́) star. 

  1. 1. obvezen, predpisan: obligatorični učni predmeti / obligatorična zakonitost razvoja nujna, neizogibna
  2. 2. obligacijski: obligatorična pogodba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek