1. star. obok:za kamnitim oblokom se je pokazalo stopnišče / pričakal jih je pod oblokom vrat ●star. nad njim se je razprostiral modri oblok nebo
2. biol. hrustančast ali koščen del ogrodja čeljusti, opore za jezik, škrg, navadno pri ribah:čeljustni, škržni obloki; podjezični oblok
3. elektr., v zvezi električni oblokelektrični tok v obliki svetlobnega in toplotnega loka med konicama oglenih ali kovinskih elektrod:varjenje z električnim oblokom