1. zunanji del kakega predmeta, navadno okroglega:kamnit obod pri vodnjaku; obložiti obod tople grede; popraviti obod škafa; dno in obod posode / obod kolesa // temu podobna priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov:dati sir v obode / oblikovati testo z obodom / sirarski, tortni obod
2. leseno ogrodje pri situ, rešetu:izdelovati obode; prišiti dno (sita) na obod; prodajati obode in drugo suho robo
3. knjiž., s prilastkom zunanji, obrobni del česa:obod hiše je najbolj izpostavljen vremenskim vplivom; živeti na obodu mesta; na obodu Panonske nižine obrobju; pren. ima občutek, da živi na obodu civilizacije
4. redko obseg:prsni obod; obod drevesne krone / publ. potovanja so razširila obod njegovih spoznanj ● nar. obodi (škornjev) so mu segali do kolen golenice; nar. klobuk s širokimi obodi krajci, krajevci ♦ geom. obod kroga krivulja, ki omejuje krog; točka na obodu kroga