• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obókati -am dov. (ọ̄ ọ̑) 

  1. 1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali; obokati hlev, klet
  2. 2. redko izbočiti: fant je obokal obrvi

obókan -a -o 
  1. 1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi
  2. 2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje
    ♦     med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek