obotavljív -a -o prid. (ī í) ki se (rad) obotavlja: obotavljiv človek / opisovanje junakovega obotavljivega vedenja / slišati je bilo obotavljivo trkanje
obotavljívo prisl.: obotavljivo odgovoriti, sesti
● ekspr. obotavljivo je prihajal večerni hlad počasi
Dostopnost
Dostopnost