• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obrédnik -a m (ẹ̑) 

  1. 1. rel. knjiga z besedili in navodili za opravljanje obredov: začeti uporabljati slovenski obrednik / blagosloviti jedi po obredniku
  2. 2. navodila za opravljanje slovesnih javnih dejanj: dvorni obrednik
  3. 3. knjiž. kdor vodi slavnosti, obrede: ravnati se po navodilih obrednika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek