• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obregljív -a -o prid. (ī í) ekspr. ki se (rad) obrega: obregljiv človek / namenoma je preslišal njene obregljive besede

obregljívo prisl.: obregljivo odgovoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek