obrejíti -ím tudi obréjiti -im dov., obréji; obréjil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) povzročiti brejost: bik obreji kravo

obrejíti se, tudi obréjiti se postati brej: krava, psica, svinja se obreji

obrejèn -êna -o tudi obréjen -a -o: obrejena žival



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek