obríti obríjem dov., obrìl in obríl (í ȋ) odrezati dlake tik ob koži: brivec ga je obril in ostrigel; obriti z brivskim aparatom, britvijo; gladko obriti; danes se še ni obril; obriti si brado, brke, glavo
obrít -a -o: obrit moški; obrit obraz; lepo je obrit in počesan
● ekspr. do golega obriti travniki pokošeni
Dostopnost
Dostopnost