• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obrízg -a m (ȋ) snov, s katero se kaj obrizga: obrizgi blata na suknjiču
♦ grad. cementni obrizg



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek