obrnítev -tve ž (ȋ) glagolnik od obrniti: obrnitev kovanca / obrnitev umetnosti k vsakdanji resničnosti
♦ 
muz. obrnitev akorda akord, v katerem se eden ali več tonov osnovnega akorda prestavi za oktavo više; obrat akorda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek