obrobíti in obróbiti -im dov. (ī ọ́) 

  1. 1. narediti rob: obrobiti krilo, prt; obrobiti s čipkami, krznom / obrobiti streho s pločevino
  2. 2. redko obkrožiti, obstopiti: vojaki so obrobili množico / agave so obrobile pot
    ● 
    z rdečo črto obrobiti članek občrtati; ekspr. parcelo je obrobil z živo mejo obdal, zasadil

obróbljen -a -o: rdeče obrobljen cvet; s svilo obrobljen ovratnik
 
ruta še ni obrobljena zarobljena
 
zool. obrobljeni kozak hrošč s črnim, rumeno obrobljenim telesom, živeč v stoječih vodah, Dytiscus marginalis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek