obróček -čka (ọ̑) manjšalnica od obroč: nabiti obroček na sodček; kovinski, leseni obročki / okrasni obročki; obroček za ključe; obročki za pripenjanje zaves / hrustančasti obročki sapnika / obročki dima // kovinska ploščica, ki se da, pritrdi ptici okrog noge: zaznamovati golobe z obročki
● 
ekspr. zlat obroček prstan; publ. zlata obročka sta si izmenjala dva para sta se poročila
♦ 
bot. obročast ostanek zastiralca na zgornjem delu beta doraslih gob; zool. del telesa ali nog pri členonožcih in nekaterih črvih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek