• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obróčkar -ja m (ọ̑) 

  1. 1. zool. metulj, katerega gosenice uničujejo sadno drevje, Malacosoma neustria: zalega obročkarja
  2. 2. nav. mn., zool. nižji raki brez koša, Arthrostraca: telo obročkarjev
    ♦     alp. klin z obročkom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek