• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obrús -a m (ȗ) 

  1. 1. glagolnik od obrusiti: slab obrus valja je vzrok za prepuščanje vode
  2. 2. obrušena površina: obrusi kristalov
    ♦     alp. ledeniški obrus zglajeno mesto v strugi, skalovju, ki ga je naredil ledenik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek