• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

obrúsek -ska m (ȗ) nav. mn., teh. kar odpade pri brušenju: odstraniti obruske z obdelanega predmeta; kovinski, lesni obruski
♦ metal., min. z brušenjem pripravljen vzorec za opazovanje pod mikroskopom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek