1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci:čebelnjak so obsenčili z vejami; plevel je obsenčil mlade rastline; z roko je obsenčila oči zasenčila
2. obiti, prevzeti:obsenčila jih je velika groza; strah mi je obsenčil dušo / kakšna misel jo je obsenčila; obsenčilo jo je grenko spoznanje / ne vem, kaj ga je obsenčilo, da se je tako razjezil
3. redko, v zvezi z oči, vekenanesti ličilo na veke; osenčiti:obsenčila si je oči z modro barvo ● knjiž. puh mu je obsenčil lica potemnil; knjiž. skrb in bolečina sta ji obsenčili obraz sta bili opazni, vidni
obsénčen -a -o:obsenčena stran zemlje; z drevjem obsenčeno dvorišče; temno obsenčene oči