1. sesti okrog česa:gostje so obsedli mizo // zastar. zasesti, zavzeti:sovražnik je obsedel mesto
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik:dvom, nemir ga je obsedel; jeza, skrb, žalost obsede človeka / brezoseb. obsedlo ga je, še piti bo začel / vino jih je obsedlo / v krščanskem okolju hudič ga je obsedel
obséden -a -o:obseden človek; obseden od jeze; obseden z mislijo na potovanje; vpila je kot obsedena; obsedeno mesto
Dostopnost