obsévanje -a (ẹ́) glagolnik od obsevati: obsevanje zoba; obsevanje z ultravijoličnimi žarki
 
med. globinsko obsevanje globljih plasti telesa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek