1. ostati v stoječem položaju:povabila ga je, naj sede, pa je kar obstal; postavi se k steni in obstoj; otroci so vstali in mirno obstali; obstati kot prikovan
2. prenehati hoditi, se premikati:naredi nekaj korakov, pa spet obstoji; obstati pred vrati / toliko časa je obstal, da so šli drugi mimo postal // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo:negibna je obstala
3. redko ustaviti se, obstati:črpalka, ura obstoji / zaradi okvare je avtomobil obstal